European Economic
and Social Committee
Evropski sistemi socialne zaščite pod pritiskom: poročilo o spremljanju revščine za leto 2024 razkriva sedanje izzive
Pripravila skupina organizacij civilne družbe v EESO
Evropska mreža za boj proti revščini (EAPN) je 8. aprila objavila svoje najnovejše poročilo o spremljanju revščine (Poverty Watch Report) z naslovom Towards a systemic approach to social protection (Na poti k sistemskemu pristopu k socialni varnosti).
Poročilo je bilo prvič predstavljeno na dogodku, ki ga je v Bruslju soorganizirala skupina organizacij civilne družbe v EESO, v njem pa so obravnavani izzivi, ki jih je treba premagati za zagotovitev močnih in odpornih sistemov socialne zaščite. To je zlasti pomembno v sedanjih razmerah, saj se socialne države v EU soočajo z vse večjimi finančnimi omejitvami, ki so posledica omejitev nacionalne porabe ter naraščajočih izdatkov za obrambo in varnost.
Poročilo, ki temelji na ugotovitvah 19 nacionalnih organizacij članic EAPN, razkriva, da so za doseganje sistemskega pristopa k celoviti in učinkoviti socialni zaščiti potrebne politike, vključene v celostne dolgoročne strategije, ki usklajujejo gospodarsko, socialno in okoljsko razsežnost. Te politike se morajo opirati na trdne dokaze, podatke in smiselno udeležbo posameznikov, ki živijo v revščini.
Nacionalne mreže EAPN izražajo zaskrbljenost zaradi zmanjševanja socialnih izdatkov. Poleg tega kazalniki, kot so visoke stopnje neizkoriščenih socialnih prejemkov, še naprej vzbujajo pomisleke glede učinkovitosti politik, ki ne dosežejo tistih, ki socialne prejemke potrebujejo in so do njih upravičeni.
Kot navaja poročilo, je odziv na hitro spreminjajoči se svet, ki ga zaznamujejo digitalizacija, vojne, staranje prebivalstva in podnebne spremembe, nezadosten, kar kaže na potrebo po ponovni vzpostavitvi sistemskega pristopa k socialnim politikam.
Juliana Wahlgren, direktorica EAPN, je opozorila na nujnost reševanja tega vprašanja: „EU mora zavarovati socialno državo in socialnim izdatkom dati prednost. V ta namen poročilo med drugim vsebuje priporočila o minimalnem dohodku, stanovanjski krizi in energetskem prehodu. Bistveni sta učinkovitost in ustreznost. Evropska komisija bo naslednje leto začela izvajati strategijo EU za boj proti revščini, vendar bo lahko uspešna le, če bodo države članice sprejele resnično sistemski pristop k socialni zaščiti. Več kot 20 % prebivalcev EU ogroža revščina, zato si ne moremo privoščiti nadaljnjega izvajanja razdrobljenih politik – socialna zaščita mora biti močna, usklajena in učinkovita.“
Séamus Boland, predsednik skupine organizacij civilne družbe, je dejal: „Revščino bomo odpravili zgolj z vztrajnim ukrepanjem vseh držav članic. V večini primerov revščina v EU zadeva več generacij in lahko zlasti poslabša življenje otrok in starejših. Na področju izobraževanja, stanovanj in energije z visokimi stroški je treba uvesti posebne ukrepe za odpravljanje pomanjkljivosti sistema. V nasprotnem primeru bo EU kot politična enota težko ohranila zaupanje svojih državljanov.“
Krzysztof Balon, podpredsednik skupine organizacij civilne družbe in poročevalec za mnenje EESO o prvi strategiji EU za boj proti revščini, napovedani v političnih usmeritvah Evropske komisije 2024–2029, je dejal: „Učinkovita strategija EU za boj proti revščini mora temeljiti na izkušnjah ljudi, ki se soočajo z revščino, in obravnavati njihove potrebe. Podpreti bi morala tudi organizacije civilne družbe ter jih vključiti v oblikovanje in izvajanje ustreznih projektov in ukrepov za boj proti socialni izključenosti.“
EESO bo to mnenje obravnaval na plenarnem zasedanju EESO 16. in 17. julija.