Evropski ekonomsko-socialni odbor (EESO) poziva EU, naj izvaja trdno industrijsko strategijo, ki bo povečala konkurenčnost, ustvarjala kakovostna delovna mesta in bila skladna z zelenim dogovorom. Da bi bila uspešna, pa jo je treba pozorno spremljati in prilagajati novim izzivom.

„Evropa se sooča z resnim tveganjem dezindustrializacije. Industrija in podnebni ukrepi morajo iti z roko v roki“, je dejal Andrea Mone, poročevalec za mnenje z naslovom Prihodnost industrije EU v luči visokih cen energije in stroškov prehoda, ki ga je EESO sprejel na februarskem plenarnem zasedanju.

EESO je v mnenju poudaril, da je potreben močan gospodarski in regulativni okvir za spopadanje z visokimi stroški energije in surovin, naložbenimi izzivi zelenega prehoda, infrastrukturnimi vrzelmi, pomanjkanjem znanja in spretnosti ter šibkim notranjim povpraševanjem. Politika konkurenčnosti, ki se osredotoča na naložbe in inovacije, je ključna za spodbujanje socialne in teritorialne kohezije.

Ob vse večji zaskrbljenosti glede gospodarske varnosti Evrope in njene zunanje odvisnosti EESO poziva k nujnemu ukrepanju .  V času naraščajočih geopolitičnih in trgovinskih negotovosti je potrebna odporna trgovinska politika EU za zaščito industrijske trajnostnosti ob upoštevanju asimetričnih ciljev razogljičenja, svetovnih presežnih zmogljivosti in vse večjih trgovinskih napetosti. Za dosego tega cilja je bistvena večja avtonomija pri zagotavljanju kritičnih surovin.

Ključnega pomena so večje naložbe, kot je poudarjeno v Draghijevem poročilu, in reforme upravljanja. Gospodarstvo EU po okrepil dejanski enotni trg, zlasti na področju energije. Zmanjševanje regulativnih bremen, izboljšanje okvirov trga električne energije in finančnih orodij, kot so pogodbe o nakupu električne energije, bodo podprli prehode v industriji.

Za pravičen prehod so potrebni močan socialni dialog in kolektivna pogajanja. Industrijska politika mora biti usklajena s strategijami na področju izobraževanja in delovne sile ter poudarjati raziskave, inovacije in krepitev znanj in spretnosti. Naložbe v energetsko infrastrukturo, energijo iz obnovljivih virov in pobude za krožno gospodarstvo bodo pripomogle k doseganju podnebnih ciljev.

EESO je sprejel tudi dopolnilno mnenje z naslovom Prihodnost energetsko intenzivnih panog v EU, v katerem je predlagal prilagojene rešitve za njihovo dolgoročno trajnost. Reševanje posebnih izzivov, s katerimi se te panoge soočajo, je bistvenega pomena za industrijsko prihodnost EU. (ll)